V Sloveniji po zadnjih podatkih četrte dopolnjene izdaje "Male flore Slovenije" (2007) raste 83 vrst, podvrst in variant orhidej, ki so uvrščene v 27 rodov. V opombah je tudi 7 vrst, ki so bile navedene za Slovenijo, vendar je njihovo pojavljanje malo verjetno ali pa njihova sistematska vrednost ni dovolj raziskana. Botaniki (in ljubitelji orhidej) še vedno odkrivajo nove vrste in različne križance. Še leta 1984 je bilo v drugi izdaji "Male flore Slovenije" le 63 vrst in podvrst iz družine kukavičevk (Orchidaceae).

Republiški odlok iz leta 1976, ki je med 28 rastlinskimi vrstami zavaroval tudi 4 vrste iz družine orhidej (vse tri vrste murk in lepi čeveljc), je leta 2004 nadomestila "Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah", s katero so zavarovane vse vrste v družini kukavičevk. Za štiri vrste (poletna škrbica, Loeslova grezovka, jadranska smrdljiva kukavica in lepi čeveljc) uredba v posebnem členu določa tudi ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja rastišč, na katerih uspevajo.

Katere vrste orhidej so pri nas najbolj pogoste?
Rod kukavic (Orchis) obsega 17 vrst in podvrst , sledi mu rod močvirnic (Epipactis) s 14 vrstami in podvrstami. Rod prstaste kukavice (Dactylorhiza) ima 10 vrst, podvrst in variant, medtem ko ima rod mačje uho (Ophrys) 9 vrst in podvrst. Rodovi naglavka (Cephalanthera), kukovičnik (Gymnadenia) in murka (Nigritella) imajo po 3 vrste ali podvrste. Po 2 vrsti obsegajo rodovi muhovnik (Listera), škrbica (Spiranthes), vimenjak (Platanthera) in ročice (Pseudorchis), vsi ostali rodovi (16) pa imajo po eno vrsto.

Kje rastejo kukavičevke?
Lahko rečemo, da povsod po Sloveniji. Najdemo jih na suhih negnojenih travnikih, po svetlih gozdovih, v gorah po alpskih tratah, pogoste so v mokriščih in nizkih barjih. Največ jih uspeva v toplih področjih Goriških Brd, Krasa in Slovenske Istre, kjer so zaradi močnega vpliva sredozemskega podnebja ustvarjeni ugodni pogoji za njihovo rast. Na teh področjih lahko najdemo do 30 različnih vrst. Mnoge med njimi, kot na primer metuljasta kukavica (Orchis papilionacea), opičja kukavica (Orchis simia) in malocvetna kukavica (Orchis provincialis) so redke, znanih je le nekaj nahajališč. Veličastna je tudi jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum), ki velja za našo največjo orhidejo, saj zraste tudi do višine enega metra. Še pred nekaj leti je veljala za le primorsko kukavico, zdaj pa je potrjena njena razširjenost tudi v Halozah.

Kdaj kukavičevke cvetijo?

Že marca v dolini Dragonje zacveti temno mačje uho (Ophrys incubacea), nato pa lahko posamezne vrste orhidej opazujemo skozi vso pomlad in poletje (predvsem v višjih legah), dokler septembra, v Primorju pa celo oktobra, ne zacveti še zadnja – zavita škrbica (Spiranthes spiralis).

Kako se razmnožujejo?
Kukavičevke se razmnožujejo s semeni, ki pa nimajo rezervnih snovi, da bi po kalitvi hranile rastlinsko zasnovo. Vse dokler kukavičevka ne požene prvih listov vlogo prehranjevanja opravljajo glive. Zaradi tega tudi ne moremo sami vzgajati divjerastočih kukavičevk z enostavnim sejanjem semen.

Sožitje med glivami in orhidejami
V družino kukavičevk spadajo tudi štiri gniloživke (saprofiti), ki živijo na razpadajočih organizmih in se hranijo z (mrtvimi) organskimi snovmi. Gre za v naravi pogost primer sožitja, tokrat med orhidejami in glivami. Gniloživke oskrbujejo glive preko korenin z organskimi snovmi, glive pa jim preko micelija vračajo vodo in rudninske snovi. Pogosti sta rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis) in trokrpi koralasti koren (Corallorhiza trifida), redkejši sta navadna splavka (Limodorum abortivum), in brezlistni nadbradec (Epipogium aphyllum) .

Sožitje med žuželkami in orhidejami
Spomladi med prvimi zacvetijo orhideje iz rodu mačje uho (Ophrys). Že oktobra iz gomolja poženeta dva temnozelena lista in tako prezimita. V prvih toplih spomladanskih dneh pa zacvetijo v vsem svojem sijaju. Cvetovi imajo ovalno medeno ustno z nenavadnimi lisastimi vzorci. Skupaj z manjšimi cvetnimi listi spominjajo na posamezne žuželke (ose, čebele, muhe ali čmrlji), po katerih so posamezne vrste mačjih ušes tudi dobile ime. Cvet zapelje samca žuželke, da sede na medeno ustno, ki spominja na samico in ga opraši s pelodom prej obiskane cvetlice. Cvetovi izločajo tudi dišavne snovi (feromone), podobne izločkom samic v času parjenja.

Endemična kamniška murka
Posebno mesto med slovenskimi kukavičevkami ima endemična kamniška murka (Nigritella lithopolitanica). Opisal jo je botanik dr. Vlado Ravnik, Krvavec pa je njeno klasično nahajališce.

Uvrstitev v rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst.
Kljub vsemu pa orhideje zaradi posegov v naravo (izsuševanje in uničevanje mokrišč, gnojenje in zaraščanje travnikov), spadajo med ogrožene rastline. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na rdeči seznam iz leta 2002 (Ministrstvo za okolje, prostor in energijo), zajema tudi 65 rastlinskih vrst iz družine kukavičevk (Orchidaceae). Med njimi je 6 vrst zaradi ogroženosti uvrščenih med prizadete vrste (E), 46 med ranljive vrste (V), 12 med redke vrste (R), ena pa je domnevno izumrla vrsta (Ex?).